»Evropska enotnost se je začela kot sanje peščice, kmalu pa je postala upanje mnogih. Evropa je ponovno postala enovita. Danes smo enotni in močnejši. Na stotine milijonov ljudi po vsej Evropi ima koristi od življenja v razširjeni Uniji, ki je presegla stare delitve.« Ta stavek je eden izmed mnogih lepo zvenečih v s pogledom ter dobrimi željami v prihodnost naravnani deklaraciji, ki jo bodo to soboto ob praznovanju 60. obletnice rimske pogodbe slavnostno potrdili v italijanski prestolnici. Voditelji Evropske unije se bodo tam zbrali na slavju ustanovitve predhodnice današnje evropske integracije le nekaj dni pred uradno sprožitvijo britanskega ločitvenega postopka od Evropske unije, ki ga je britanska premierka Theresa May napovedala za 29. marec.

Kako v deklaracijo zapisati Evropo več hitrosti

Deklaracija naj bi bila odgovor sedemindvajseterice na izzive, ki EU čakajo v prihodnje, ter na padajočo podporo državljanov, ki se odraža predvsem v naraščajočem populizmu in evroskepticizmu. Le nekaj dni pred sobotnim vrhom so pogajalci držav članic včeraj pilili podrobnosti slavnostne deklaracije, v kateri se voditelji obvezujejo, da bodo EU naredili močnejšo in bolj odporno z »vse večjo enotnostjo in solidarnostjo«. Največ težav je povzročala omemba Evrope več hitrosti, enega izmed konceptov EU, ki je sedaj izpadla iz besedila. Ena izmed možnosti petih scenarijev prihodnosti EU, ki je po objavi v beli knjigi evropske komisije predvsem na vzhodu in baltskem delu integracije povzročila strahove, da se poskuša v EU vzpostaviti novo železno zaveso, je sedaj omenjena zelo razvodenelo. Dopušča se le še možnost skupnega sodelovanja z različnimi hitrosti tam, kjer je to potrebno. To sodelovanje naj bi še naprej potekalo v skladu z obstoječimi evropskimi pogodbami, kar pomeni, da se vsaj na rimskem slavju EU ne bo obvezala k spremembam evropskih pogodb, za kar sicer med evropskimi članicami ni velikega interesa. Tesnejše sodelovanje manjšega kroga držav bo sicer ostalo odprto za preostale države članice, če se mu bodo hotele pridružiti, je še zapisano v osnutkih sklepov.

Številnim razpravam o prihodnosti EU in slavjem o prehojeni 60-letni poti se je včeraj pridružila tudi Slovenija. S skupno slavnostno sejo parlamentarnih odborov za zadeve Evropske unije in zunanjo politiko je državni politični vrh proslavil bližajočo se okroglo obletnico integracije, ki je v svoji največji krizi doslej.

Tudi v govorih nekaterih slavnostnih govornikov je odmevala dilema, s katero so se soočali pogajalci končnega besedila rimske deklaracije v Bruslju: v kolikšni meri v deklaracijo vnesti Evropo več hitrosti. »Nobena izmed predstavljenih poti ne pomeni jasnega, enotnega, še zlasti pa ne edinega koraka naprej,« je menil Milan Brglez, predsednik državnega zbora. Po njegovem je naša prihodnost nekje vmes, Slovenija pa bo svoje mesto vedno iskala v jedru EU, ki predstavlja najbolj pristno območje miru, blaginje in varnosti.

Iskanje skupnih točk

V osnutku deklaracije se evropski voditelji zavzemajo za varno Evropo, v kateri se lahko državljani svobodno gibljejo, zunanje meje pa so zavarovane. To je sicer eno izmed vezivnih tkiv držav članic, ki se je pojavilo že ob lanskem bratislavskem vrhu. Razhajanja med vzhodom in zahodom vendarle ostajajo, je na slavnostni seji DZ opozorila Janja Hojnik z mariborske pravne fakultete. »Evroobmočje ima še nerazrešene težave in izzivov glede migracij je cela množica, a pomembno je, da Evropska unija še naprej ostane skupnost, ki temelji na vladavini prava. Spori nastajajo, krize prav tako, a se morajo reševati po pravnih poteh, ne z grožnjami, političnim zaostrovanjem in še najmanj z orožjem. Če se samo o tem Evropa poenoti, ima trdne temelje za svetlo prihodnost,« je ocenila Hojnikova.

Voditelji se bodo v Rimu predvidoma zavzeli tudi za gospodarsko uspešno EU z močnim enotnim trgom ter za bolj socialno Evropo, kar je bila sicer ena izmed večjih kritik integracije predvsem iz njenega južnega in vzhodnega loka. Prav tako bo v deklaraciji tudi omenjeno zavzemanje za močnejšo Evropo na globalni ravni, kar naj bi se odražalo v sklepanju novih partnerstev ne zgolj v evropski soseščini, temveč globalno.

Evropa mora po mnenju pravnega strokovnjaka, diplomata in ustavnega sodnika Ernesta Petriča v sedanjem multipolarnem svetu biti samostojen dejavnik tudi v odnosu do ZDA. »Vendar še dolgo bo za Evropo najpomembnejša transatlantska povezava. (…) To ne sme biti vez odvisnosti. Bodoča Evropa mora v vseh pogledih stati na lastnih nogah in na globalni ravni prevzemati odgovornosti kot samostojno središče razvoja, tudi moči, središče idej, znanja, kot eno od središč sodobnega sveta, ki se bo samostojno in skupaj z drugimi soočalo z novimi izzivi za lastno varnost in blagostanje.« Po Petričevi oceni je sicer težko pričakovati dolgoročno blagostanje in varnost Evrope brez urejenih odnosov z Rusijo. »Rusija ni več ideološki smrtni sovražnik zahodu in njegovim vrednotam,« je dejal.