Slovenija je 16. marca Evropski komisiji predala pismo v povezavi s tožbo proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med državama. Evropska komisija ima na voljo tri mesece za odziv, v katerem lahko sama sproži postopek proti Hrvaški, zgolj poda mnenje o primeru ali pa ne stori ničesar. Koledarsko gledano, pade dan, do katerega se Evropska komisija lahko izreče, na soboto, 16. junija, zato na zunanjem ministrstvu rok za izjasnitev komisije štejejo ponedeljek, 18. junija.

Kolegij po zaslugi Bulčeve ta teden

Z vprašanjem, kdaj lahko pričakujemo odločitev Evropske komisije, smo se obrnili na njihovo predstavništvo v Sloveniji. Odgovorili so nam, da za zdaj ni še nič znanega, objavo odločitve pa lahko najverjetneje pričakujemo šele ob izteku roka. Smo pa neuradno izvedeli, da naj bi kolegij Evropske komisije zadevo obravnaval na seji ta teden, kar naj bi bila predvsem zasluga slovenske evropske komisarke Violete Bulc, ki pripada evropski liberalni družini liberalcev (ALDE). Vodstvo Evropske komisije na čelu s predsednikom Jean-Claudom Junckerjem sicer pripada Evropski ljudski stranki (EPP), zato je jasno, da je za Evropsko komisijo prevzem slovenske tožbe občutljivo politično vprašanje.

Najverjetnejši in v Sloveniji najbolj pričakovan scenarij je, da Evropska komisija ne bo naredila ničesar. V tem primeru lahko Slovenija sama nadaljuje postopek po 259. členu Pogodbe o delovanju EU in ne Lizbonske pogodbe, kakor se nepravilno navaja v medijih, nas je opozorila dr. Janja Hojnik, strokovnjakinja za evropsko pravo z mariborske univerze. Kdaj in kako bo Slovenija vložila tožbo, včeraj v vladi in na zunanjem ministrstvu, ki je sicer pripravljeno na vložitev tožbe, niso želeli špekulirati, preden bo znan dokončen odgovor Evropske komisije.

Dejstvo je, da se Sloveniji s tožbo ni treba muditi. “Tožba se lahko vloži kadarkoli, dokler še traja zatrjevana kršitev,” nam je pojasnila Hojnikova. Takšna mnenja, češ da ni razlogov za hitenje, je neuradno slišati tudi med višjimi uradniki zunanjega ministrstva v času, ko vlada in zunanji minister Karl Erjavecopravljata tekoče posle. Po drugi strani pa se tudi vlada, ki opravlja tekoče posle, lahko sama odloči za vložitev tožbe. Na podlagi soglasne podpore parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, ko so se v začetku marca vse politične stranke v državnem zbor strinjale, da Slovenija uresničevanje arbitražne razsodbe uveljavlja po sodni poti, je vlada sprejela sklep, da bo slovenska vlada, četudi bo opravljala tekoče posle, vložila ustrezna pravna sredstva pred Sodiščem EU v Luksemburgu. “Zdaj, ko je vlada opolnomočena, deluje v polni sestavi in ima za to podporo pristojnega odbora državnega zbora, je to smiselno narediti, da potem ne bo dvomov, da je ta tožba popolnoma legitimna,” je marca dejal predsednik vlade Miro Cerar.

Postopek bi lahko trajal dve leti

Nekateri viri blizu vlade opozarjajo, da je to tako pomembna in državotvorna temo, da je najbolj primerno, da odločitev sprejme nova vlada, ki bo morala postopek pred Sodiščem EU tudi peljati. Do odločitve tudi naj ne bi prišlo brez ponovnega posvetovanja strank, ki so se po volitvah prebile v državni zbor. In kako bo potekal postopek? “Gre za neposredni postopek, torej tožbo Slovenija vloži na Sodišče EU in nato tajništvo sodišča vodi postopek. Zadevo dodeli sodniku poročevalcu, domnevam, da bo o zadevi presojal veliki senat sodišča, saj gre v tem primeru za dokaj posebno zadevo, o kateri sodišče še ni odločalo,” nam je pojasnila Hojnikova.

Druge države članice EU imajo možnost intervencije, prav tako bi Evropska komisija sodišču predstavila svoje stališče glede zadeve. Sam postopek pred sodiščem bi lahko trajal okoli dve leti. Sodišče EU bi na koncu ugotovilo, ali je Hrvaška kršila pravo EU ali ga ni. “Sodba je torej deklaratorna. Do kazni lahko pride šele, če bi kršitev prava EU bila ugotovljena, pa Hrvaška sodbe ne bi spoštovala. V taki situaciji je na Evropski komisiji, da spremlja spoštovanje sodbe in Sodišču EU v novem postopku predlaga izrek denarne kazni Hrvaški. Ne pa že v prvem postopku. V prvem postopku je možen predlog denarne kazni zgolj v primeru neimplementacije direktiv EU,” dolgo pot do tega, da bo Hrvaška po sodni poti prisiljena v spoštovanje arbitražne razsodbe, opiše Hojnikova.